Ob tokratnem postu bomo razmišljali ob okrožnici Laudato si. Začenjamo s pepelnično sredo. Predlagana je tudi dejavnost za posameznike ali skupine.
V letošnjem postne času bi se radi osredotočili na vsebino okrožnice »Laudato si'« (LS).
V njej želi papež Frančišek zbuditi pozornost do tega, kako pomembno je ljubiti, spoštovati in varovati naš skupni dom. Ne ostane nam nič drugega, kot da občudujemo lepoto in skladnost stvarstva, ki je Božji dar. Bog nam ga daje, da ga lahko v njem najdemo, o njem premišljujemo. Pomembno je pri tem razviti »celostna ekologijo«, v kateri spoštovanje do stvarstva odseva bogastvo, ki je v njem, in postavlja človeško bitje na njegov vrh.
Skavtinje in skavti po svetu lahko pri tem odigramo pomembno vlogo, ko spodbujamo skrb in spoštovanje do stvarstva.
Naša vera v Boga nas vodi k spoznanju Boga v njegovem stvarstvu, ki je sad njegove ljubezni do nas, ter nas kliče, da ga varujemo. Zato je potrebno, da spodbujamo k pravi vzgoji na vseh ravneh, saj bo le-ta pomagala razširjati odgovorno in sprejemljivo obnašanje v skrbi za naš dom in – še posebej – varovati, spodbujati in braniti človekove pravice (prim. LS 201).
Za začetek se lahko vprašam, kako se to pozna v moji domovini, mojem mestu, mojem okolju, v moji veri in – seveda – v moji skavtski skupini. Skratka: celostna vzgoja mora naučiti ljudi odgovornosti kot dejavnega zavedanja.
Evangelij: Mt 6,1-6.16-18 (… vaš Oče, ki vidi na skrivnem, vam bo povrnil)
»Laudato si', mi Signore!« - Slavljen si, moj Gospod!
Kaj pomeni »slaviti Boga«?
Kristjani pogosto govorimo o slavljenju Boga in Sveto pismo priporoča vsakemu živemu bitju, naj slavi Gospoda (Ps 150,6).
Hebrejska beseda za »slavo« je »todáh«, ki izhaja iz glagola »jodáh«, kar pomeni »slaviti, hvaliti, izpovedati«.
Druga beseda, ki se v Stari zavezi pogosto prevaja kot »slava«, je »mizmór«, psalm iz glagola »zamar«, peti slavo.
Tretja beseda, ki jo prevajamo kot »slava«, je »halál«, od koder izhaja »aleluja«, kar pomeni: slaviti, častiti ali pohvaliti.
Vsi trije izrazi nosijo v sebi misel i zahvaljevanju in češčenju tistega, ki je tega vreden.
Knjiga psalmov je zbirka 150-ih pesmi polnih slavljenja Boga. Izmed vseh bomo omenili Ps 8 (tudi 29 in 104), kajti v njem vse stvarstvo in vsi ljudje dajejo slavo Bogu – Stvarniku vsega. Slog tega psalma je posebe lep, saj se začne in konča enako: »Gospod, kako veliko je tvoje ime po vsej zemlji« (Ps 8,1.9).
Sledijo nebesa, luna, zvezde, v središču pa je slavljenje s strani ljudi, za katere Bog tako zelo skrbi. Nato so na vrsti živali: živina, divjad, ptice neba, ribe morja, »vse, kar se giblje po morskih stezah«.
To je tudi naročilo okrožnice LS, naročilo vsem skavtinjam in skavtom ter vsem človeškim bitjem: Ne moremo resnično slaviti Boga, če nismo eno s stvarstvom in z zemljo, ki sta naša brat in sestra, kot nas uči sv. Frančišek v 13. stoletju.
Vsak naj med molitvijo na dva lista papirja napiše slabe navade, ki se jih bo v postnem času trudil opustiti. Enega od listov nato vržemo v ogenj, ki smo ga pripravili, drugega pa obdržimo čez postni čas.
Pepel ohranimo in ga spet uporabimo pri vsaki molitvi ter si z njim naredimo znamenje križa. To je način, da vsakega povabimo, naj ne pozabi na slabe navade, ki bi jih rad v postnem času opustil. Ohranjeni list papirja bomo vrgli v velikonočni ogenj v znamenje vstajenja in prenove.
Evangelij: Mr 1,12-15 (… bil je v puščavi štirideset dni in hudič ga je skušal)
Onesnaževanje, odpadki in kultura odmetavanja
V vsakdanjem življenju se preveč zanašamo na tehnologijo. Nismo več sposobni preživeti dneva brez našega pametnega telefona ali osebnega računalnika. Veliko ljudi je prepričanih, da bo tehnologija dokončno razrešila okoljske težave, toda včasih se zgodi, da sicer reši enega, a ustvari novega.
Zemlja, naš dom, je vse bolj en sam neskončen kup odpadkov. Industrijski odpadki in kemični izdelki, ki nastanejo v mestih in na kmetijskih površinah, se nabirajo v ljudeh, ki tam živijo. Ničesar ali pa zelo malo se stori, vse dokler zdravje ljudi ni ogroženo do te mere, da ni več poti nazaj. Kultura odmetavanja je celo ljudi postavila na stopnjo smeti!
Naš industrijski sistem – v svojem ciklusu proizvajanja in potrošnje – ni razvil sposobnosti ponovne uporabe odpadkov in stranskih produktov. Omejujemo sicer porabo neobnovljivih virov in izpopolnjujemo njihovo učinkovitost, a še vedno nismo privzeli krožnega modela proizvodnje, ki bi bil sposoben varovati vire za sedanje in prihodnje rodove.
Zavračati kulturo odmetavanja je postalo nujno, saj le-ta vpliva na življenje ljudi in vsega našega planeta. Kot skavtinje in skavti moramo dati v tem dober zgled.
V prvem tednu postnega časa si prizadevajmo skrbeti za ljudi, ki jih bomo srečali. Obravnavajmo jih kot Božjo mojstrovino in ne kot predmete, s katerimi lahko po mili volji razpolagamo. Prosimo nebeškega Očeta, naj našemu rodu da kruh modrosti, da bi premagovali kulturo odmetavanja, da bi bili zadovoljni z manj stvarmi in da bi znali deliti s tistimi, ki imajo manj in so nižje na socialni in gospodarski lestvici.
Na začetku postnega časa je vsak član stega/veje vabljen, da zbira odpadke, kot so karton, papir, plastično embalažo, kose vrvi … S tem, kar vsak zbere v postnem času, lahko naredimo velikonočne okraske za oltar ali prostore, v katerih se zbiramo. Vsak dobi v ta namen vrečo, na kateri je stavek iz Hvalnice stvarstva sv. Frančiška Asiškega.
Evangelij: Mr 9,2-10 (… ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!)
Podnebje kot skupno dobro
Podnebje je skupno dobro, je nujno potrebno za življenje ljudi in še posebej za nas skavtinje in skavte.
Vulkanska dejavnost, spremembe pri kroženju Zemlje … vse to vpliva na podnebje, a največ segrevanja ozračja v zadnjih desetletjih je rezultat toplogrednih plinov v ozračju (ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi itd.), ki pa so posledica človekove dejavnosti ter sekanja gozdov za potrebe kmetijstva. Izguba osnovnih virov, kot je pitna voda, energetska in kmetijska proizvodnja v toplejših delih sveta in iztrebljanje nekaterih živalskih in rastlinskih vrst so težke posledice segrevanja ozračja.
Ti učinki bodo vedno hujši, če bomo nadaljevali s takim načinom proizvodnje in porabe. Človeštvo je poklicano k spremembi načina življenja, da bi se lahko borilo proti segrevanju ozračja ali vsaj zmanjšalo razloge, ki ga povzročajo in pospešujejo. Nujno je razviti tako politiko, ki bi močno zmanjšala izpuste ogljikovega dioksida in drugih onesnažujočih plinov: na primer zmanjšati porabo fosilnih goriv in razvijati obnovljive vire energije. Taka praksa je še vedno daleč od običajne.
V tem drugem postnem tednu premislimo besede iz tretje Mojzesove knjige (25,23): »Zemlje ne smete prodajati za zmeraj, kajti zemlja je moja, vi ste le tujci in gostači pri meni«.
Poskušajmo privzeti in širiti način življenja, ki bi nagovarjal judi, da bi podnebne težave imeli bolj za svoje in ne samo za predmet razprave drugih (vlada, politiki, znanstveniki …). Papež Frančišek je zaupljiv in človeštvo ima še vedno dovolj časa, da ustavi in ublaži podnebne spremembe. Vsak mora narediti, kar zmore, in Gospod bo blagoslavljal naše napore, s katerimi rešujemo »njegovo« Zemljo, ki je naš skupni dom.
Pripomočki: dovolj veliki listi, flomastri/markerji, samolepilni listki, zvonček
Trajanje: 60 minut
Sodelujoče razdelite v 6 skupin, vsak dobi list papirja, na katerega narišejo nemo karto sveta. Na vrh vsakega lista napišite eno od vprašanj, ki sledijo. Vsaka skupina naj odgovori na to vprašanje tako, da s piko označi ustrezno državo.
- O katerih državah največ izvemo iz medijev?
- O katerih državah ste se naučili pri pouku zgodovine?
- Iz katerih držav prihajajo pisci knjig, ki ste jih prebrali?
- Kje po svetu so ljudje srečni?
- V katerem delu sveta bi rad kaj spremenil?
- Iz katerih držav prihajajo naša oblačila?
Skupine se premikajo od enega lista do drugega in odgovarjajo na vprašanja.
Na koncu dajte vse liste skupaj in poskušajte odgovoriti na naslednja vprašanja:
- Kaj (katero vprašanje) je pritegnilo tvojo pozornost?
- Kako si razumel to vprašanje?
- Kaj nam neme karte pokažejo?
- Katere posledice lahko potegnemo iz odgovorov?
- Kateri deli so ostali nepobarvani?
- Kaj nam govorijo neme karte o tem, kako poznamo in spoznavamo svet?
- Kako naše zaznavanje sveta vpliva na odnose z ljudmi iz drugih delov sveta? Kako to vpliva na naše obnašanje?
Evangelij: Jn 2,13-25 (… podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil)
Težave z vodo
Nekatere raziskave nas opozarjajo, da bo v nekaj desetletjih nastopilo veliko pomanjkanje vode, če ne bomo ukrepali takoj. Posledice v okolju lahko prizadenejo milijone ljudi. Prav tako je mogoče, da bo nadzor nad vodo s strani nekaterih multinacionalk povzročil vojne v tem stoletju.
Dostop do pitne vode je temeljna in vse človeška pravica, saj je nujno potrebna za preživetje in omogoča izpolnjevanje nekaterih drugih človekovih pravic. Naš svet je veliko dolžan revnim, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode, saj jim kratimo pravico do življenja in njihovo dostojanstvo.
Pitna voda je nujna za človeško življenje, za zdravje, kmetijstvo in industrijo. V veliko delih sveta povpraševanje po vodi presega dobavo, kar ima dramatične posledice v obliki dolgoročnega pomanjkanja vode. »Vodna revščina« na poseben način pesti Afriko, kjer veliko obljudenih pokrajin nima dostopa do pitne vode in izkušajo hude suše, ki onemogočajo kmetijsko proizvodnjo. Nekatere države imajo veliko vode, medtem ko druge trpijo veliko pomanjkanje. Veliko vode gre v izgubo ne samo v razvitih deželah, ampak tudi v deželah v razvoju, ki je imajo veliko. To kaže na to, da je težava z vodo delno povezana z vzgojo in kulturo, saj je nizka osveščenost glede resnosti težav pogosto vzrok za velike neenakosti.
Onesnažena voda povzroča smrt mnogih in prenašanje bolezni, vključno s tistimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi in kemične spojine, ki nastanejo pri rudarjenju, kmetovanju in industrijski proizvodnji, zlasti v državah, kjer ni jasnih omejitev in pravil. Detergenti in drugi kemični proizvodi, ki jih uporabljamo vsakodnevno, se redno izlivajo v naše reke, jezera in morja.
Gospod Jezus je bil žejen vode po dolgem potovanju in se je zato ustavil pri vodnjaku v Samariji. Ženo je vprašal, če mu da piti (prim. Jn 4). On nam lahko dá živo vodo, ne da bi morali zajemati iz globokega vodnjaka (vrstice 10-11). Ta voda je Sveti Duh, ki se daje vsem, ki ga kličejo. »Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje« (vrstica 14).
Kot skavtinje in skavti moramo dajati dober zgled in varovati vodo in njene vire.
Cilj: Sodelujoči se zavedajo, da je brez potrebnih sprememb in tehnologije samo majhna količina vode uporabna za človeške potrebe.
Pripomočki: papir modre barve (količina je odvisna od števila sodelujočih)
Trajanje: 10 minut
Udeležencem razdelimo liste papirja, ki predstavljajo vso vodo na Zemlji. Udeleženci morajo stati – vsak na svojem listu – in se ne dotikati tal (bodisi s stopali ali katerim drugim delom telesa). Nato jim povemo, da je večina vode na svetu slane, najdemo jo v morjih. Kot take je ne moremo piti (razen po postopku desalinizacije, ki pa je zelo drag in tehnološko zahteven). Odstranimo tretjino listov. Otroci naj ponovno stojijo na listih kakor prej. Sedaj je odvisno od njihovega sodelovanja, kako bodo stali na njih. Nato jim rečemo, da bomo odstranili še več listov – ti bodo predstavljali pitno vodo v obliki ledenikov. Nato lahko odstranimo še nekaj listov, ki predstavljajo zaloge vode globoko v podzemlju. Po potrebi odstranimo še nekaj listov. Vse težje bo najti prostor za stanje. Ni važno, če jim uspe vsem stati na listih, ne da bi se dotikali tal. Na koncu vsi stopimo v krog. Razložimo jim, kaj je cilj te igre in jih spodbudimo k razmišljanju, koliko razpoložljive vode na svetu je pitne (malo naj kot 1 %). Nato skupaj povemo, kje vse najdemo vodo (morja, ledeniki, pod zemljo …).
Vir: ICCS. Prevod: Luka Tul.
